Zaradi lastnega duhovnega izvora ima vsaka oseba načrt, ki je bil ustvarjen v neštetih inkarnacijah pred tem in tudi pred prihajajočo inkarnacijo vsebuje ustrezne nove ali celo stare naloge, ki jih je treba obvladati/izkusiti v prihajajočem življenju. To se lahko nanaša na najrazličnejše izkušnje, ki jih ima duša v enem želijo doživeti inkarnacijo.
Izbira naših družin in partnerjev ter drugi življenjski dogodki
Celo domnevno resne vidike, kot je bolezen ali celo neko neharmonično razpoloženje, ki se prepleta skozi življenje, je mogoče celo vnaprej definirati. To ni kazen, temveč predstavlja senčen vidik, ki ga želi oseba preživeti na poti do absolutne čistosti in popolnosti (ali ozaveščanja in doživljanja popolnosti). Zelo izrazito skopuh se torej lahko pokaže tudi v prihodnjem življenju. To je potem izkušnja, ki jo mora ustrezna oseba prepoznati in rešiti. V tem primeru bi bila duhovna naravnanost, tj. stanje zavesti, v katerem človek prepozna nesmiselnost skopuha ali egoizma in ga nato na podlagi novih prepričanj zavrže (npr. pomembno in naravno je dajati – skopuštvo je preprosto posledica materialno usmerjen um). A niso samo bolezni in temu primerne disharmonične usmeritve vnaprej določene, tudi naše družine in partnerji so zavestno izbrani pred ustrezno inkarnacijo. Posledično se v družino ne rodimo po naključju, ampak smo jo že vnaprej zavestno izbrali. Običajno pravijo, da so nekatere duše vedno rojene v istih družinah, torej družinah, v katerih je bilo sklenjenih nešteto dogovorjenih dušnih razmerij. Seveda obstajajo izjeme in duše, ki se pred inkarnacijo odločijo za povsem drugačno izkušnjo (kdo ve, morda se zaradi tega nekateri ljudje v določenih družinah počutijo popolnoma tuje). Enako velja za partnerske vezi, zlasti tiste, ki so bile zelo intenzivne, vznemirljive, oblikovalne ali celo polne globoke ljubezni in harmonije. So vezi, ki imajo globoko mesto v naših srcih in so nas spremenile. Sem bi seveda lahko uvrstili tudi manj intenzivne, morda le kratkotrajne odnose, a prav pri zgoraj omenjenih odnosih je človek lahko prepričan, da so bili dogovorjeni in vnaprej določeni že pred lastno inkarnacijo. Sprejeta je bila odločitev, da ustvarimo te skupne izkušnje in si delimo življenjsko pot za določen čas (bodisi za celotno inkarnacijo ali leta). Korespondenčni odnosi običajno služijo tudi lastnemu razvoju. Tako gledano partner predstavlja največjega učitelja v lastnem življenju in odraža vse notranje vidike. Prepiri, besedne bitke in druge neharmonične situacije pogosto na plano izvabijo dele sebe, ki še niso usklajeni.
Duša nikoli ne propade, temveč zamenja prejšnje bivališče za nov sedež in v njem živi in dela. Vse se spreminja, a nič ne propade. – Pitagora..!!
Ne gre torej le za dogovorjene odnose, ampak celo za odnose, ki so izjemnega pomena za našo lastno blaginjo. No, navsezadnje je fascinantno, koliko vidikov, situacij in izkušenj našega življenja je vnaprej določenih in predvsem, kakšne odločitve smo kot duše sprejeli pred lastno inkarnacijo. Kljub temu je pomembno razumeti, da se zaradi tega še vedno lahko odločamo sami in da se nam tudi ni treba vdati v domnevno usodo. Svojo usodo lahko vedno vzamemo v svoje roke in jo krojimo povsem po svojih željah in predstavah. Na povsem enak način lahko odstopa tudi naš dušni načrt in obstaja tudi možnost, da pustimo, da se lastna inkarnacija manifestira kot zadnja inkarnacijska izkušnja. A obvladovanje lastne inkarnacije, preseganje dualitarnih vzorcev in predvsem ustvarjanje povsem svobodnega in visokofrekvenčnega stanja zavesti je druga tema. V tem smislu ostanite zdravi, srečni in živite v harmoniji. 🙂
