Trenutno ima marsikdo občutek, da čas beži. Posamezni meseci, tedni in dnevi bežijo mimo in zdi se, da se je dojemanje časa za marsikoga drastično spremenilo. Včasih se celo zdi, kot da imaš sam vedno manj časa in vse poteka veliko hitreje. Dojemanje časa se je nekako zelo spremenilo in nič več ni tako, kot je bilo. V tem kontekstu vse več ljudi poroča o tem pojavu, predvsem v svojem družbenem okolju sem to lahko večkrat opazil.

Fenomen časa

Tudi moje lastno dojemanje časa se je močno spremenilo in zdi se mi, da čas teče veliko hitreje. V prejšnjih letih, še posebej pred vstopom v dobo Vodnarja (21. december 2012), človek ni imel tega občutka. Leta so običajno tekla enako hitro in ni bilo videti opaznega pospeška. Nekaj ​​se je torej moralo zgoditi, zakaj se velik del človeštva zdaj počuti, kot da se čas pospešuje. Navsezadnje ta občutek ni posledica naključja ali celo zmote. Čas dejansko teče hitreje in vsak mesec dejansko mine hitreje. Toda kako je to razložiti? No, da bi to pojasnil, moram najprej podrobneje razložiti fenomen časa. Kar pa se tiče časa, konec koncev ne gre za univerzalen pojav, temveč je čas produkt našega lastnega uma, stanje našega lastnega stanja zavesti. Čas teče popolnoma individualno za vsako osebo. Ker smo ljudje kreatorji lastne realnosti, si ustvarjamo svoj, povsem individualen občutek časa. Vsak človek si torej ustvarja svoj osebni čas. V tem kontekstu seveda tudi živimo v vesolju, v katerem se zdi, da čas za/za planete, zvezde, sončne sisteme vedno teče enako. Dan ima 24 ur, zemlja kroži okoli sonca in zdi se, da je ritem dan-noč vedno enak.

V bistvu je čas iluzija, vendar je izkušnja časa resnična, sploh ko jo ustvarimo + vzdržujemo v lastnem umu..!!

Kljub temu si ljudje ustvarjamo svoj individualni čas. Na primer, ko mora oseba trdo delati in se pri tem skoraj nič ne zabava, se počuti, kot da čas zanjo teče počasi. Hrepenite po koncu dneva, želite samo opraviti delo in imate občutek, da posamezne ure trajajo večno.

Čas, produkt našega lastnega stanja zavesti

Nasprotno pa človeku, ki se zelo zabava, je vesel in preživi lep večer s prijatelji, na primer čas mineva izjemno hitro. V takih trenutkih vpletenemu čas teče veliko hitreje, pridnemu pa počasneje. To seveda nima neposrednega vpliva na splošni dan/nočni ritem, vpliva pa na lastno dojemanje dneva/noči. Čas je relativen oziroma relativno je takrat, ko legitimiramo konstrukt časa v svojem umu. Ker je čas le produkt našega lastnega stanja zavesti (tako kot je vse v našem življenju samo produkt našega lastnega uma), bi lahko konstrukt časa celo popolnoma razblinili/odkupili. V bistvu konstrukt časa postane resničen šele skozi naš lastni um. Iz tega razloga čas sam po sebi ne obstaja, tako kot ni preteklosti ali prihodnosti, vsi ti časi so zgolj miselni konstrukti. To, kar vedno obstaja, kar vedno spremlja našo prisotnost, je v bistvu samo sedanjost, zdaj, večno širi trenutek.

Konstrukt časa je izključno produkt našega lastnega stanja zavesti in ga vzdržuje le to..!!

Včeraj se je zgodilo v sedanjosti in kar se bo zgodilo jutri, se bo zgodilo tudi v sedanjosti. Zaradi tega je tudi čas zgolj iluzija, vendar je tukaj pomembno opozoriti, da je izkušnja časa spet resnična, še posebej, ko jo ustvarimo + vzdržujemo v lastnem stanju zavesti. No, potem se zdi, da je le zelo malo ljudi popolnoma brez časa, niso podvrženi temu konstruktu in so trajno v sedanjosti, ne da bi sploh začeli razmišljati, da pravila časa zanje ne veljajo, so kvazi Časa. osvobojen (Dejavnik pri ustavitvi procesa staranja).

Zakaj čas beži...?!

Navsezadnje je to tudi posledica dejstva, da smo bili tako pogojeni z našim sistemom – v katerem ima čas zelo pomembno vlogo (primer: jutri morate biti v službi ob 6. uri zjutraj – časovni pritisk) – da konstrukt časa je stalno prisoten. Kljub temu pa nekoč čas za nas ljudi ne bo imel več posebne vloge, sploh ko se bo začela zlata doba. Do takrat pa ljudje še naprej doživljamo občutek pospešenega časa. Navsezadnje je to povezano tudi s trenutnim vibracijskim stanjem. Odkar se je pravkar začela Vodnarjeva doba, je frekvenca vibracij našega planeta vedno bolj naraščala. Posledično se nenehno povečuje tudi naša lastna frekvenca vibracij. Večja kot je frekvenca lastnega stanja zavesti v zvezi s tem, hitreje nam posledično teče čas. Visoke frekvence pospešujejo vse procese na našem planetu. Naj gre za razgradnjo mehanizmov, ki temeljijo na prevari, širjenje resnice o lastni prvini, nadaljnji razvoj kolektivnega stanja zavesti, povečano in hitrejšo pojavno moč manifestacije, vse samodejno mine/se zgodi hitreje. Spet bi lahko primerjali s primerom veselja. Ko ste veseli, se vaša lastna frekvenca poveča, ste srečni in čutite, da vam čas hitreje teče, oziroma v takšnih trenutkih ne razmišljate o času in doživljate progresivno širitev sedanjosti (večnega trenutka).

Občutek za čas je vedno nujno povezan z usklajenostjo lastnega uma. Višje kot vibrira naše stanje zavesti, hitreje nam tudi čas teče..!! 

Trenutno se dogaja porast frekvence planetarne vibracije, kar pomeni, da se dojemanje časa pri ljudeh nenehno spreminja. Tudi ta proces je nepovraten in iz meseca v mesec se nam bo zdelo, da čas teče vedno hitreje. Na neki točki čas za mnoge ljudi ne bo več obstajal in ti ljudje bodo takrat samo izkusili progresivno širitev sedanjosti, ne da bi morali podleči konstruktu časa. Vendar bo trajalo še nekaj let, da se bo to zgodilo, oziroma še veliko se bo zgodilo v večno rastočem trenutku, v katerem smo vedno obstajali. V tem smislu ostanite zdravi, srečni in živite v harmoniji.