Vse nastane iz zavesti in posledičnih miselnih procesov. Zato zaradi močne moči misli ne oblikujemo le lastne vedno prisotne realnosti, ampak svoj celoten obstoj. Misli so merilo vseh stvari in imajo izjemen ustvarjalni potencial, saj z mislimi lahko poljubno krojimo svoje življenje in smo zaradi njih kreatorji svojega življenja. Misli ali subtilne strukture so vedno obstajale in so osnova vsega življenja. Nič ne more biti ustvarjeno, kaj šele obstajati brez zavesti ali misli. 

Misli oblikujejo naš fizični svet in nam omogočajo zavesten obstoj. Miselna energija ima tako visoko raven vibracij (vse v vesolju, kar obstaja, je sestavljeno samo iz vibrirajoče energije, ker so globoko v fizični materiji samo energijski delci, subtilno vesolje, zato materijo imenujemo tudi zgoščena energija), da prostor-čas to nima učinka. Predstavljate si lahko vse, kar želite, kadarkoli, kjerkoli, ne da bi prostor-čas omejujoče vplival na vašo mentalno, strukturno naravo. Za ustvarjanje misli ne potrebujemo ne prostora ne časa. Zdaj si lahko predstavljam kateri koli scenarij v tem edinstvenem, razširjajočem se večnem trenutku, na primer rajsko plažo v zgodnjih jutranjih urah, ne da bi bil omejen s prostorom in časom. Človek za to ne potrebuje niti sekunde, ta ustvarjalni domišljijski proces se zgodi takoj. V trenutku lahko ustvarite celoten, kompleksen mentalni svet. Fizikalni zakoni nimajo nikakršnega vpliva na naše misli, v nasprotju z univerzalnimi zakoni, ki nenehno oblikujejo in usmerjajo vsakršno bivanje. Ta vidik naredi misli zelo močne, kajti če bi prostor-čas omejujoče vplival na naše misli, potem v mnogih situacijah ne bi mogli pravočasno reagirati. Takrat si ne bi mogli predstavljati neskončnih prostranstev bivanja in ne bi mogli živeti zavestno. Zelo abstraktna misel, a ker prostor-čas nima vpliva na moje misli, si ta scenarij lahko predstavljam, seveda takoj, brez obvozov in brez fizičnih ovir. Toda naše misli imajo druge edinstvene lastnosti. Z mislimi oblikujemo svojo fizično realnost (vsako živo bitje ustvarja svojo realnost in skupaj ustvarjamo kolektivno realnost, temu primerno obstajajo tudi planetarna, univerzalna in galaktična realnost ter kolektivna planetarna, kolektivna univerzalna in kolektivna galaktična resničnost, saj ima vse, kar obstaja, zavest. Navsezadnje je to tudi razlog, da imajo ljudje občutek, da se vesolje vrti samo okoli njih. Posledica tega je občutek, da smo nekaj posebnega, kar v bistvu tudi smo. Vsak človek je v vsej svoji občudovanja vredni polnosti edinstveno in posebno bitje. Tega se je pač treba zavedati. Strogo gledano nam seveda ni treba storiti ničesar, saj ima vsak človek svobodno voljo, ki mu omogoča, da sam odloča o svoji usodi). Vsako naše dejanje, vsak stavek, ki ga trenutno ovekovečim, in vsaka beseda, ki je izrečena, je bila najprej premišljena. Nič na svetu se ne zgodi brez miselnega ozadja. Misel vedno najprej obstaja, nato pa jo s pomočjo naših čustev oživimo v fizični obliki. Težava je v tem, da svoje misli pogosto oživljamo z negativnimi občutki. Delujemo iz našega intuitivnega uma (duše) ali pa iz nižjega vidika stvarstva, nadvzročnega uma (ega). Posledično ne moremo živeti tukaj in zdaj, ker se pogosto omejimo na razmišljanje o preteklosti in prihodnosti (preteklost in prihodnost ne obstajata v našem fizičnem svetu; ali smo trenutno v preteklosti ali prihodnosti?) Ne, smo samo tukaj in zdaj). Toda zakaj bi morali žalovati za preteklostjo ali se bati prihodnosti? Oboje bi bilo le zloraba naših mentalnih sposobnosti, saj ti miselni vzorci ustvarjajo samo negativnost v naši realnosti, ki ji dovolimo, da obstaja v naših fizičnih oblačilih v obliki žalosti, strahu, skrbi in podobno. Namesto tega se ne bi smeli prepustiti takim nizkim mentalnim vzorcem in poskušati živeti tukaj in zdaj. Sebični um nas tudi pogosto prisili, da presojamo življenja drugih ljudi. Ta oseba je predebela, ta oseba ima drugačno barvo kože, ta oseba dobi Hartz 4, druga oseba je neizobražena itd. Te miselnosti nas samo omejujejo, delajo bolne in nam kažejo, da večinoma delujemo iz nižjega vidika stvarstva. A ne smemo se več pustiti zasužnjiti svojim nadkavzalnim umom, saj nihče na svetu nima pravice slepo obsojati življenja drugega. Nihče nima pravice do tega. Predsodki ne zastrupljajo le našega sveta, zastrupljajo naš človeški um in so vzrok za vojne, sovraštvo in krivice. Zakaj bi morali škodovati drugim ljudem s svojo mentalno nesposobnostjo? Raje bi morali postati gospodarji svojih misli in poskušati ustvariti pozitiven in pravičen svet. To sposobnost vsekakor imamo, zanjo smo izbrani, to je ena naših delnih usod. Ker je globoko v materiji vse sestavljeno le iz subtilnih procesov in delcev, je vse povezano. In z mislimi se redno povezujemo z različnimi eksistencami. Vse, kar si predstavljate, samodejno postane del vaše realnosti, vaše zavesti. Zato vaše razmišljanje vpliva na ves svet. Na primer, če poglobljeno razmišljam o določeni temi, potem moje intenzivno razmišljanje povzroči, da o teh temah razmišljajo tudi drugi ljudje na svetu. Več ko je ljudi o enakih oz razmišljati o podobnem toku misli, bolj se to mišljenje kaže v človeški, kolektivni realnosti. Izkušnja, ki sem jo doživel velikokrat v življenju. O čem trenutno razmišljate vibracija, v katero trenutno vstopate (vaša celotna realnost je navsezadnje le vibrirajoča energija), se prenese v miselne svetove drugih ljudi. Druge ljudi dvigneš na enako raven vibracij in s pomočjo zakona resonance ta proces deluje čudovito. Nato v svoje življenje samodejno pritegnete ljudi in situacije, ki imajo podobno raven vibracij. ebe in druge pozitivne vrednote določajo vsakdanje življenje.