Znotraj trenutnega vseobsegajočega procesa prebujanja gre, kot je bilo pogosto v globino obravnava predvsem manifestacijo oziroma razvoj lastne najvišje samopodobe, torej gre za popolno vrnitev k lastnim prvinskim temeljem ali, drugače povedano, za obvladovanje lastne inkarnacije, ki jo spremlja maksimalen razvoj lastne svetlobe. telesa in s tem povezanim popolnim dvigom lastnega Duha v najvišjo sfero, ki te ponovno postavi v stanje pravega »biti celost« (Fizična nesmrtnost, delanje čudežev). To velja za končni cilj vsakega človeka (ob koncu svoje zadnje inkarnacije). Je stanje, v katerem se človekova samopodoba popolnoma izenači z božanskim/svetim, kar je v enem bistvenem vidiku zlitje človekovega duha z Bogom in Kristusom (Božja zavest in Kristusova zavest), kar ima za posledico posvečenega/svetega duha (sveto zavest).

Jedro lastne resničnosti

To je lastni duh, ki se dvigne iz svoje najgloblje gostote, (100% sistemski duh - pomanjkanje zavedanja, zaprto srce, obsojajoče, nezavedno, pomanjkanje modrosti o zdravljenju, brez zavedanja narave, pomanjkanje modrosti o božanskem viru, pomanjkanje občutkov o celovitosti obstoja - znotraj in zunaj = eden = sam = lastna resničnost zajema vse oziroma je vse vgrajeno vanjo), najti pot nazaj k svojemu pravemu jazu in nato postati eno z vsem. Gre za največjo ozdravitev lastne samopodobe oziroma lastnega bitja, ki posledično omogoča ozdravitev kolektiva, saj je kolektiv v končni fazi izraz lastnega stanja bivanja oziroma lastnega sveta. Kdor obvlada lastno inkarnacijo in s tem popolnoma vstopi v najvišje stanje, stanje polno čudežev, na koncu ozdravi celoten kolektiv in, kar zadeva, samo s svojim vnebovzetim duhom vodi človeštvo nazaj v nebesa/najvišje (ker vaše stanje bivanja VEDNO vpliva in se steka vanj). Konec koncev obstaja en bistven vidik, ki skupaj s posvečenim duhom popolnoma razvije lastno svetlobno telo in zdravi naš celoten sistem in to je ljubezen, pravzaprav najčistejša oblika ljubezni, torej brezpogojna ljubezen, prvinska ljubezen.

Najvišja oblika energije

Naš um oziroma lastna realnost, ki je po eni strani produkt naših verovanj, prepričanj in pogledov na svet, je navsezadnje sestavljena iz obstoja kot vse drugo ali, tako kot naš lastni obstoj, iz energije. Lahko bi celo rekli energija, ki ima individualno frekvenčno stanje ali energija, ki niha na frekvenci. V bistvu bi lahko celo rekli, da vse temelji na vibracijah, energiji, frekvenci in informacijah. Naj bo to naš um, posledična realnost, naše ideje in misli, resnično vse, kar lahko vidimo ali, bolje rečeno, vse, kar oživimo v našem vseobsegajočem polju (realnosti), je sestavljeno iz teh vidikov. No, obstajajo stanja, ki imajo gosto energijsko jedro ali pa se gibljejo na "močni frekvenci". Znotraj sistema, lahko bi rekli tudi znotraj igre vnebovzetja, pri kateri gre za premik iz gostote v lahkotnost (omejeni duh, ki se popolnoma dvigne v sveto), ima naš um močne omejitve in je posledično zakoreninjen v zgoščenih stanjih. Strahovi, nevednost, poškodbe, staranje in bolezen prevladujejo v takšnem umu. Nasprotno pa obstajajo energije, ki vibrirajo na zelo visoki/lahki/čisti frekvenci, to so stanja, ki jih spremljajo svetost, božanskost, radost, svoboda, modrost in bližina naravi. Najvišja ali najlažja od vseh oblik energije ali stanj vibracije je energija brezpogojne ljubezni. Ne obstaja oblika energije, ki bi bolj zdravilno vplivala na človekovo polje. Konec koncev je to oblika energije, ki je zasnovana tako, da spravi ves svet v harmonijo in zdravljenje. Šele ko ozdravimo sebe, ozdravimo svet. Šele ko spustimo brezpogojno ljubezen v svoja srca, dovolimo, da se brezpogojna ljubezen ali ljubezen na splošno manifestira v svetu.

Razširitev našega srčnega polja

Kdor neizmerno ljubezen nosi v svojem srcu in jo prenaša v zunanji svet, ja, kdor sam ljubi svoje sovražnike, nima več sovražnikov, resnično spremeni vse. V trenutni dobi vnebovzetja se dogaja ogromna ekspanzija naših srčnih polj. Vendar pa se sistem ali bolje rečeno neizpolnjeni/težki/zgoščeni del v našem srcu močno brani pred to širitvijo srca ali pa se zaradi temne pogojenosti ta širitev dogaja postopoma ali z drugačno hitrostjo za vsakogar. Je pa bistvo tisto, ki dobiva vse večji pomen, saj je kakovost energije tista, ki resnično uvede v novi svet in razblini ali natančneje transformira stari/težki svet. Bolj kot dovolimo, da se v naša srca vseli brezpogojna ljubezen, torej ljubezen do sebe in do sveta, torej do človeštva, živali in narave, popolnoma brezpogojno, takrat lahko zares spremenimo vse. Navsezadnje je to visokoenergetska oblika čistega zdravljenja. To ni pokvarjena moč, ni prevara teme. V stanju brezpogojne ljubezni ni pomembno, kaj se dogaja navzven, saj nekomu ali okoliščinam ne postavljate nobenih pogojev, ki so nujni, da nekaj napolnite z ljubeznijo, vi ste samo čista ljubezen in jo dajete svet. In samo ta čista frekvenca ustvari resnično zdravljenje.

videti božansko

Na primer, kako naj se spremeni svet, če se vedno znova pustimo pognati v sovraštvo, strah ali celo jezo. Kaj nam pomaga, če imamo na primer sovraštvo do oblastnih elit, s tem le hranimo njihovo polje in krepimo manifestacijo sveta, v katerem se njihova tema potencira ali lahko celo razcveti. Tisti, ki brezpogojno ljubijo, v vsem vidijo božansko iskro. Tisti, ki ljubijo brezpogojno, so odložili vse svoje zamere in se poskušajo osredotočiti samo na to, kar je res. In seveda, tisti, ki so resnično utemeljeni v energiji brezpogojne ljubezni, so premaknili lastni fokus in pozdravili lastno polje do te mere, da tudi sami ne morejo več pritegniti okoliščin, ki jim dajejo razlog za zamero!!! In ker se vse naše celice hranijo z informacijami in občutki našega uma, skorajda ni večjega vrelca mladosti od brezpogojne ljubezni. Je ključ do vsega, od popolnega razvoja lastnega svetlobnega telesa, manifestacije fizično nesmrtnega stanja, ustvarjanja dosledno sijočega in zdravega videza, manifestacije popolnega obilja in, kar je najpomembneje, vrnitve resnično zlate dobe. Je najpomembnejši primerek od vseh.

Odvrzite zamero in stopite naprej

In seveda smo bili vzgojeni popolnoma v nasprotju z brezpogojno ljubeznijo in znotraj sistema ne bi smeli dobiti ideje, da gremo v občutek brezpogojne ljubezni, ampak bi morali hraniti temo in jo ohranjati pri življenju, v kateri smo, na primer v sočloveku vidimo samo slabo (ali pa se kar naprej ukvarjamo s težkimi informacijami), v katerih se razburjamo, učimo druge (predvsem v smislu vsevednosti), v katerih izražamo svoje nezadovoljstvo, pa naj bo to v osebni ali celo virtualni sferi, v kateri agitiramo drug proti drugemu ali celo zmerjamo druge (kaj se dogaja na vseh področjih - tudi na duhovnih področjih - kako pogosto je nekje negativen komentar, se pravi, kako pogosto nekdo svojo lastno pozornost usmeri v gostoto namesto v svetlobo, namesto da ostane zaljubljen, da ljubezen, v vseh prepoznati potencial božanskega). Na nas je torej, da prelijemo vse svoje zamere, pa naj bo včasih še tako težko. V tem trenutnem času prebujenja gre za celovit razvoj našega srčnega polja, za oblikovanje lastne Merkabe in to se skupaj z božansko samopodobo dogaja skozi brezpogojno ljubezen do sebe in predvsem do sveta. To je največji izziv. To je res največja mojstrska preizkušnja, a kdor obvlada to okoliščino, začne celotno stvaritev vračati v harmonijo. Je najbolj zdravilna/sveta oblika energije, skozi katero omogočimo, da se celotno bivanje/resničnost dvigne. S tem v mislih ostanite zdravi, srečni in živite v harmoniji. 🙂