Od začetka svojega obstoja smo ljudje filozofirali o tem, kaj točno se lahko zgodi po smrti. Nekateri ljudje so na primer prepričani, da po smrti vstopimo v nekaj, kar se imenuje nič, in potem nikakor ne bi več obstajali. Po drugi strani pa nekateri domnevajo, da se bomo po smrti povzpeli v domnevna nebesa, da se bo naše zemeljsko življenje takrat končalo, mi pa bomo še naprej obstajali v nebesih, torej na drugi ravni bivanja za vedno.
Vstop v novo življenje
Poleg številnih špekulacij je ena stvar v bistvu gotova in to je, da bomo zagotovo obstajali tudi po naši smrti (naša duša je nesmrtna in bo obstajala večno). V tem kontekstu smrti same po sebi ne obstaja, temveč smrt predstavlja transformacijo, torej ljudje doživimo enkratno frekvenčno spremembo in nato vstopimo v "nov" svet, ki nam je znan/nepoznan. Na koncu skupaj z dušo vstopimo v domnevno nov svet (onstran - obstaja onkraj sveta, ki ga poznamo - vse ima 2 pola - univerzalni zakon) in se glede na stopnjo prejšnjega stanja zavesti vključimo v ustrezno frekvenčno raven. Kar zadeva to, ima naš prejšnji razvoj Zemlje zelo pomembno vlogo in je odločilen za našo integracijo. Ljudje, ki na primer v tako imenovanem »času tranzicije« niso imeli skoraj nobene čustvene povezave, so bili bolj EGO/materialno usmerjeni (tj. precej hladnokrvni, so veliko obsojali in slabo poznali svoj izvor in svet), sami, ki so še naprej zavestno ujeti v iluzorni svet, v katerega verjamemo, in ki imajo le nekaj miselnih usmeritev, bi bili v tem pogledu razvrščeni na precej nizko frekvenčno raven (naše nerazrešene konflikte in druge duševne težave vzamemo s seboj v grobu, jih prenesemo v naše prihodnje življenje). Po drugi strani pa bi bili ljudje, ki so imeli več nadzora nad lastno inkarnacijo, tj. imeli močnejšo čustveno povezanost in so v življenju močneje obvladali igro dvojnosti, ponavadi razvrščeni v visokofrekvenčno raven. Navsezadnje ustrezna frekvenčna stopnja ali bolje rečeno mentalni + duhovni razvoj, dosežen v prejšnjem življenju, vodi do nadaljnje integracije.
V bistvu domnevne smrti ni, temveč se ljudje nenehno preporajamo, dobivamo vedno znova novo fizično obleko in zavedno ali nezavedno vedno težimo k doslednemu nadaljnjemu razvoju lastnega duha..!!
Bolj ko se je oseba v življenju razvila duševno, duhovno in predvsem etično, dlje bo trajalo do ponovne reinkarnacije. Ljudje, ki so izkusili/uresničili le minimalen razvoj lastnega sistema uma/telesa/duše, se hitreje ponovno rodijo/reinkarnirajo, da bi dobili hitro možnost duhovnega nadaljnjega razvoja. Navsezadnje je to tudi bistveni vidik našega življenja, in sicer proces reinkarnacije. Tako se pač ljudje vedno znova rojevamo. Zato se, namesto da bi za vedno umrli in ugasnili, vedno znova vračamo, se ponovno rojevamo, nato nadaljujemo z razvojem, se učimo novih etičnih in moralnih pogledov ter si zavestno ali nezavedno prizadevamo za celovit razvoj lastnega duhovnega razumevanja nagovora, tj. zaključek našega lastnega reinkarnacijskega cikla. Ta postopek je preprosto povezan z bistvenimi dejavniki in eden od njih je ustvarjanje stanja zavesti, iz katerega izhaja popolnoma harmonična + mirna realnost, to je svobodno življenje, v katerem ne dovolimo več, da bi nas stvari miselno obvladovale, – postajamo spet mojster lastne inkarnacije.
Vsaka oseba lahko ponovno konča cikel reinkarnacije tako, da se popolnoma osvobodi lastnega samoustvarjenega neravnovesja tako, da ponovno postane mojster lastne inkarnacije in doseže zelo visoko etično in moralno raven zavesti..!!
Zaradi tega tudi ni smrti v smislu, da je nikoli ni bilo in je nikoli ne bo. Edina stvar, ki je vedno prisotna, je življenje in če naša fizična lupina propade, bomo še naprej obstajali in se nekega dne celo spet reinkarnirali. V tem smislu ostanite zdravi, srečni in živite v harmoniji.
Nas želite podpreti? Nato kliknite TUKAJ
