Kdo ali kaj si pravzaprav v življenju. Kakšna je realna podlaga lastnega obstoja? Ste le naključen skupek molekul in atomov, ki krojijo vaše življenje, ste mesnata gmota, sestavljena iz krvi, mišic, kosti, ste sestavljeni iz nematerialnih ali materialnih struktur?! In kaj je z zavestjo ali dušo. Obe sta nematerialni strukturi, ki krojita naše trenutno življenje in sta odgovorni za naše trenutno stanje. Ali je zaradi tega ena zavest, ali je ena duša ali le energijsko stanje, ki vibrira na frekvenci?
Vse je zavest
No, najprej moram reči, da si v bistvu tisto, s čimer se človek identificira. Če se človek identificira izključno s svojim telesom, s svojo zunanjo lupino in predpostavlja, da to predstavlja njegovo eksistenco, potem je to tudi za to osebo v sedanjem trenutku. Sami ustvarjate svojo realnost na podlagi lastnih misli in tisto, v kar verjamete, v kar ste popolnoma prepričani, je osnova vašega lastnega življenja. Kljub temu, poleg osebnih identifikacij, obstaja vir, ki teče skozi vse življenje in sestavlja zelo velik del naše realnosti, namreč zavest. Vse, kar obstaja, je sestavljeno iz zavesti in posledičnih miselnih procesov. Nič v stvarstvu ne more nastati brez zavesti, saj vse nastane iz zavesti. Moje besede, ovekovečene tukaj, so le rezultat moje zavesti, moje mentalne domišljije. Vsak posamezen stavek, ki ga tukaj ovekovečim, sem si najprej zamislil v svojih mislih, nato sem te misli realiziral na fizični ravni s pisanjem po tipkovnici. Vse, kar doživljate v lastnem življenju, je mogoče izslediti le v ustvarjalni moči vaše lastne zavesti. Vsa predstavljiva čustva in občutke lahko izkusimo samo zaradi naše zavesti, brez katere to ne bi bilo mogoče. Zavest ima fascinantne lastnosti, po eni strani je zavest sestavljena iz prostorsko-brezčasne energije, je trajno prisotna, neskončna, predstavlja najvišjo avtoriteto obstoja, Boga in doživlja nenehno ekspanzijo (Vaša lastna zavest se nenehno širi). Zaradi svoje prostorsko brezčasne narave je zavest vseprisotna in vseprisotna, tako kot so prostorsko brezčasne tudi naše misli, zato v naši domišljiji ni omejitev ali naključnih procesov staranja.
Za vašo lastno domišljijo ni omejitev
Lahko si zdaj predstavljate človeka, ki živi na otoku, človek se v tej domišljiji ne stara, razen če si seveda tega predstavljate, tudi tam ni prostora ali pa so v vaših mislih prostorske meje, seveda ne vaše Domišljija je neizmerna in je ni mogoče omejiti. Zavest je tudi najvišja avtoriteta obstoja. Vse, kar si lahko predstavljate, kar vidite, kar doživljate, kar čutite, je navsezadnje stanje, ki je nastalo iz zavesti. Vsa materialna in nematerialna stanja so le posledica vsesplošne zavesti. Velikanska zavest, ki nenehno doživlja samo sebe in je skozi inkarnacijo popolnoma individualizirana. Tako da bi bilo čisto možno, da je nekdo sam zavest, mislim, da, gledano na ta način je tudi sam zavest in zavest je vse. Vse je sestavljeno iz zavesti in njene energijske strukture, vse je zavest, energija, informacija
Ena je duša in uporablja zavest za izkušanje življenja
Toda če je tako, kaj pa vaša duša, petodimenzionalni energijsko svetlobni vidik vaše resničnosti, ali je mogoče, da ste tudi sami duša? Da bi to pojasnil, se moram podrobneje posvetiti duševnim in predvsem energijskim stanjem. Vse, kar obstaja, je narejeno iz zavesti, ta pa ima vidik, da je narejena iz energije. Ta energetska stanja se lahko kondenzirajo ali dekondenzirajo. Energijsko zgoščena stanja so vedno posledica lastnega egoističnega uma. Ta um je odgovoren za vso samoproizvedeno negativnost katere koli vrste (negativnost = gostota). To vključuje nižje misli in zaplete, kot so legitimiranje sovraštva, zavisti, jeze, žalosti, sodb, nevrednosti, pohlepa, ljubosumja itd. v lastnem umu. Po drugi strani pa lahko pozitivnost v smislu harmonije, ljubezni, miru, ravnovesja itd. izsledimo v lastnem duhovnem umu. Duša je torej energijsko lahki del naše realnosti, naš pravi JAZ, ki želi živeti trajno. Smo torej duševna, občutljiva, ljubeča bitja, sestavljena iz zavesti, ki jo obdaja in uporablja kot orodje za izkušanje in ustvarjanje življenja. Ne delujemo pa vedno iz pravega vira, lastne duše, saj pogosto v našem vsakdanjem življenju prevladuje egoistični um, um, ki nas drži energijsko napete in vodi do tega, da na stvari ne gledamo z ljubečega, ampak izključujočega uma. in negativno stališče.
Kljub temu je duša naša stalna spremljevalka in nam daje veliko življenjske energije, saj v osnovi ljudje stremimo k ljubezni in veselju v svojem življenju. Ko se začnete identificirati s svojo dušo, začnete na življenje gledati z visokovibracijske, ljubeče perspektive. Takrat se spet zaveš svoje močne, notranje moči, osvobodiš se in začneš v svoje življenje privabljati več ljubezni in pozitivnosti (zakon resonance, energija vedno privlači energijo enake intenzivnosti). A v večini primerov traja dolgo časa, dokler ta cilj ni dosežen, ker enostavno traja dolgo, da prvič odvržeš svoj egoistični um in drugič, da deluješ iz duše, iz brezpogojne, prave ljubezni na vseh področjih življenja. Navsezadnje pa je to naloga, cilj, ki ga bo vsak izkusil na koncu svojega inkarnacijskega potovanja. V tem smislu ostanite zdravi, srečni in živite v harmoniji. 🙂
