Vsako človeško bitje ima dušo in zato dobrosrčne, ljubeče, empatične in »visokofrekvenčne« vidike (čeprav se to vsakemu človeku morda ne zdi očitno, ima vsako živo bitje še vedno dušo, ja, v bistvu celo vse v obstoj je »animiran«). Naša duša je odgovorna za to, da najprej lahko manifestiramo harmonično in mirno življenjsko situacijo (v kombinaciji z našim duhom) in, drugič, da lahko pokažemo sočutje do sočloveka in drugih živih bitij. Brez duše to ne bi bilo mogoče, potem bi nimajo empatičnih sposobnosti in bi bili posledično "brezsrčna" bitja.

Človekov dušni načrt

Vsekakor pa ima vsako živo bitje dušo in s tem tudi duhovno povezavo, torej ima vsako živo bitje določeno – bodisi zavestno ali podzavestno – identifikacijo z lastno dušo (ki se ne pojavi vedno, ampak v določenih trenutkih življenja). Zaradi lastnega duševnega jedra ima vsak človek tako imenovani dušni načrt. Ta načrt duše, ki smo ga ustvarili pred našo prvo inkarnacijo, se v tem kontekstu pred vsako novo inkarnacijo razširi in preoblikuje. V tem dušnem načrtu so nato postavljeni nešteti cilji in ideje, ki jih je treba uresničiti za prihodnje življenje. Ti vključujejo na primer:

• Razni življenjski dogodki
• partnerstva
• Prijateljstva (srečanja z drugimi dušami)
• Naša družina, – inkarnacijska družina
• ostalo življenjske krize
• sebeznanja
• nekaj bolezni.

Dušni načrt je torej načrt, ki smo ga ustvarili sami, v katerem je načrtovano prihajajoče življenje + nešteto drugih aspektov, ki bi jih želeli izkusiti. Seveda tudi načrti duše odstopajo in vse načrtovane okoliščine se ne zgodijo 1:1, vendar se velik del vnaprej začrtanih življenjskih dogodkov manifestira v lastni realnosti. Partnerstva ali celo odnosi med dvema osebama/dušama so pogosto načrtovani skupaj pred prihajajočo inkarnacijo in zato nikakor niso plod naključja. Kar se tega tiče, naključij na splošno ni. Vse temelji veliko bolj na vzročnosti, torej na vzrokih in posledicah. Ljubezenska razmerja takrat največkrat služijo našemu mentalnemu + čustvenemu razvoju in običajno delujejo kot ogledalo, ki odseva naše psihično stanje in nam pogosto pokaže lastne blokade in neskladja, pa tudi trenutne razvojne priložnosti.

Vsi odnosi, v katere vstopamo z drugimi ljudmi, ja, tudi domnevno naključna srečanja z drugimi ljudmi in živalmi, nas vedno spominjajo na naše duševno stanje in posledično niso nastala povsem brez razloga..!!  

Na popolnoma enak način je vnaprej določena inkarnacijska družina, torej družino, v katero se rodi, določi človek sam. Tukaj je treba opozoriti, da eden običajno, pogosto v istem "duševne družine"se rodi v njem.

inkarnacijski cilji in vnaprej določeni življenjski dogodki

Poleg tega so vnaprej določene tudi lastne življenjske krize + vpogledi. Oba vidika sta zelo pomembna sestavna dela načrta lastne duše. Praviloma so to mentalna in čustvena stanja, ki bi jih duša želela doseči, spoznati in tudi izkusiti v prihajajočem življenju. Kar se tega tiče, se razvijamo iz inkarnacije v inkarnacijo (iz življenja v življenje) in podzavestno težimo k določeni stopnji duhovnega razvoja. Življenjske krize bi morale zato običajno ozavestiti lastna neskladja in pogosto tudi karmični balast, ki sega celo v pretekla življenja, da bi ta balast spet lahko raztopili. Seveda pa to ne uspe vsem in tako nekateri svoj duševni balast nosijo s seboj do zadnjega dne (ki bi lahko bil potem tudi del načrta duše). Na tej točki je tudi pomembno razumeti, da ljudje svoje notranje konflikte vedno prenesemo v prihajajoče življenje. Na primer, ko alkoholik umre, svojo odvisnost prenese v svoje prihodnje življenje. V naslednji inkarnaciji bi lahko bila zasvojenost z alkoholom (oz. alkoholom in drugimi snovmi, ki povzročajo odvisnost nasploh) veliko bolj izrazita in verjetnost, da ponovno postaneš alkoholik, večja.

Celoten obstoj človeka je sestavljen iz energije, ta pa vibrira na ustrezni frekvenci. Posledično ima vsak človek povsem individualno frekvenčno stanje. Naše frekvenčno stanje, ki ga lahko izsledimo nazaj do naše mentalne in duhovne stopnje razvoja, ima torej odločilno vlogo, ko pride do smrti..!!

Vse skupaj se nato dogaja, dokler s samokontrolo in razčiščevanjem lastnih notranjih konfliktov ne premagate lastne odvisnosti (energija se ne raztopi sama od sebe in ostane po smrti). Po drugi strani pa so tudi bolezni – tako kot življenjske krize – del lastnega dušnega načrta. Zlasti bolezni imajo ustrezno korist in nam kažejo lastno duševno neuravnovešenost.

Bolezni kot del našega dušnega načrta

Zato so domnevno neškodljive bolezni, kot so blage gripe, vsaj praviloma posledica začasnih duševnih konfliktov (preveč stresa, psihična neuravnovešenost in druge neskladnosti, - prehlad = sit je). Ste pod stresom zaradi službe, imate težave s partnerjem ali se na splošno počutite izgoreli. Ta neskladja nato obremenjujejo naš um, ta pa to nečistočo/nesoglasje odloži na naše lastno fizično telo in s tem oslabi naš lastni imunski sistem. Hude bolezni so običajno posledica travm v zgodnjem otroštvu in drugih dolgotrajnih psihičnih težav/odtisov (k temu bi seveda stekla tudi leta nenaravnega načina življenja, ki bi bil tudi posledica duševnega kaosa). So bolezni, ki zavirajo naš lastni tok življenja in nam dajo vedeti, da že dolgo nekaj ni v redu. Tukaj se rado govori tudi o odprtih duševnih ranah, ki jih je treba ponovno zapreti z ozaveščanjem in opuščanjem lastnih preteklih konfliktov (naša duša torej lahko proizvaja tudi trpljenje ali bi se izrazil takole: "Duša je v svojem bistvu neranljiva. Duša ne trpi, temveč delček duše ustvari pristno izkušnjo trpljenja v fizičnem obstoju, kajti le tako je ta izkušnja mogoča« - Vir: seele-verständig.de). Na enak način lahko te bolezni izsledimo tudi v preteklih življenjih. Če človek na primer umre za rakom, potem po vsej verjetnosti s seboj v prihodnje življenje odnese še neozdravljen vzrok bolezni. Na povsem enak način se lahko v prihajajoče življenje prevzamejo tudi nižji moralni pogledi in se nato spet manifestirajo (stopnja duševnega in duhovnega razvoja ob smrti se vedno prenese na našo prihajajočo inkarnacijo). Oseba, ki je na drugi strani zelo čustveno hladna in tepta živalski svet – morda samo na živali kot na nižja bitja – bi lahko v prihodnjem življenju ponovno razvila to držo, verjetnost bi bila takrat zelo velika.

Naši etični, torej naši moralni pogledi na življenje, naša verovanja, prepričanja, pogledi na svet in vsa druga fizična in duševna stanja se pretakajo v našo prihajajočo inkarnacijo in so zato vsaj praviloma odločilna za našo prihajajočo inkarnacijsko izkušnjo..!!

Tu je takrat potrebno raztapljati lastni karmični balast in to z moralnim razvojem in pridobivanjem novih prepričanj, prepričanj in pogledov na življenje. Konec koncev je to tudi priložnost, ki se nam ponuja vsak dan, saj se ljudje zaradi lastnih mentalnih sposobnosti lahko nenehno razvijamo. Sami smo oblikovalci svoje usode. V tem smislu ostanite zdravi, srečni in živite v harmoniji.

Nas želite podpreti? Nato kliknite TUKAJ