Duša se že tisočletja omenja v neštetih religijah, kulturah in jezikih po vsem svetu. Vsak človek ima dušo ali intuitivni um, a le zelo malo ljudi se zaveda tega božanskega instrumenta in zato običajno delujejo iz nižjih principov egoističnega uma in le redko iz tega božanskega vidika stvarstva. Povezava z dušo je odločilen dejavnik doseči duševno ravnovesje. Toda kaj pravzaprav je duša in kako se je lahko znova zaveš?

Duša uteleša božanski princip v vseh nas!

Duša je visokovibracijski, intuitivni vidik v vseh nas, ki nam vsak dan daje življenjsko moč, modrost in prijazno naravnanost. Vse v vesolju je sestavljeno iz nihajoče energije, pa naj bo galaksija ali bakterija, globoko v obeh strukturah so samo energijski delci, ki so vsi med seboj povezani zaradi premaganega prostora-časa (ti energijski delci vibrirajo tako visoko, se gibljejo tako hitro, da prostor-čas nanje ne vpliva). Bolj ko so ti delci pozitivno nabiti, višje vibrirajo, pri negativnem naboju pa je ravno obratno. Subtilna, energetska struktura pretežno pesimistične ali negativno misleče in delujoče osebe vibrira ustrezno nizko. Duša je zelo visoko vibracijski aspekt v nas in zato uteleša le božanske/pozitivne vrednote (poštenost, prijaznost, brezpogojna ljubezen, nesebičnost, usmiljenje itd.).

Na primer, ljudje, ki se popolnoma identificirajo s temi vrednotami in v veliki meri delujejo na podlagi teh načel, vedno delujejo iz svojega intuitivnega uma, iz svoje duše. V bistvu vsak na neki točki svojega življenja deluje s psihološkega vidika. Na primer, če bi nekoga vprašali za pot, ta oseba ne bi nikoli odreagirala zaničujoče, obsojajoče ali sebično; ravno nasprotno, bila bi prijazna, ustrežljiva in bi mu pokazala svojo sočutno, duhovno plat. Ljudje potrebujemo ljubezen do sočloveka, saj svojo življenjsko moč črpamo iz tega vira energije, ki obstaja že od nekdaj.

Le egoistični um poskrbi, da podzavestno skrijemo svojo dušo v določenih situacijah, ko na primer nekdo slepo obsoja življenje drugega. Tudi intuitivni um je zaradi zelo visoke energijske naravne vibracije popolnoma povezan s celoto, s subtilnimi dimenzijami. Zato smo tudi v življenju nenehno deležni vzgibov ali, povedano drugače, intuitivnih spoznanj. Toda naš um nas pogosto spravlja v dvome in zato se veliko ljudi ne zaveda svojega intuitivnega daru.

Intuitivni um se čuti v številnih življenjskih situacijah.

To je opazno v številnih življenjskih situacijah, vzel bom preprost primer. Predstavljajte si, da ste imeli zmenek s prijetno damo ali prijaznim fantom, nato pa vam je oseba, s katero ste govorili, napisala nenavadno ali odpovedala naslednji sestanek zaradi neracionalnosti. Če vas sogovornik ne zanima, to začutite, vaša intuicija vam to dovoli začutiti/vedeti.

Toda pogosto temu občutku ne zaupamo in pustimo, da nas zaslepi um. Zaljubljeni ste, čutite, da nekaj ni v redu, vendar se na ta občutek ne morete odzvati, ker sami ne želite sprejeti takšne situacije. Nato pustiš, da te vodi nadkavzalni um in se čedalje bolj zapletaš v občutke ali v to situacijo, dokler se na koncu dneva vse skupaj na trd način ne razpade. Drug primer bi bil vplivanje na vašo miselno moč. Povezani ste z vsem, kar obstaja in zaradi tega vplivate na realnosti vseh ljudi. Bolj kot se človek zaveda samega sebe, močnejša postaja lastna moč mišljenja. Na primer, če intenzivno razmišljam o zakonu resonance in potem pride k meni prijatelj in mi pove, da je že slišal za zakon resonance, ali če se potem vse pogosteje soočam z ljudmi, ki se z njim pred kratkim ukvarjajo v drugačni potem bi mi razum povedal, da gre za naključje (seveda ni naključja, le zavestna dejanja in neznana dejstva).

Toda moja intuicija mi nato pove, da sem delno odgovoren za svojega prijatelja ali ustrezne ljudi, ki se ukvarjajo s tem. S svojim tokom misli sem vplival na tok misli drugih ljudi in zahvaljujoč svojemu intuitivnemu daru potem vem, da je temu tako. In ker potem v to trdno verjamem in sem 100% prepričan, se ta občutek manifestira kot resnica v moji realnosti. Razumevanje tega intuitivnega principa ter zaupanje v svoje občutke in pozornost vam daje neverjetno moč in samozavest. Še en majhen primer, gledam film z bratom, naenkrat opazim igralca, ki je neprimeren (npr. ker je trenutno slabo igral), ko mi občutek pravi, da je tudi bratu všeč 100% registrirano , potem vem, da je tako. Če ga potem vprašam o tem, mi takoj potrdi, zato se z bratom slepo razumem. V skoraj vsaki situaciji vedno vemo, kaj je druga oseba čutila ali mislila.

Nasprotje egoističnega uma

Duša je v bistvu protipostavka egoističnemu umu. Z egoističnim umom se pogosto omejujemo v toliko situacijah, ker zanikamo lastna čustva in delujemo samo na podlagi nizkih vedenjskih vzorcev. To nižje načelo nas oropa naše nepristranske radovednosti in povzroči, da slepo tavamo skozi življenje. Nekdo, ki se v veliki meri poistoveti s tem omejujočim umom, bi se temu besedilu ali mojim besedam na primer nasmehnil in na podlagi tega ne bi mogel presojati povedanega. Namesto tega bi moje zapisane besede obsojali in namrščili. Pri tem je treba odvreči svoj obsojajoči um, saj je vsak človek, vsako živo bitje edinstven posameznik in noben človek nima pravice obsojati življenja drugega človeka. Vsi imamo um, dušo, telo, želje in sanje in vsi smo sestavljeni iz istih energijskih delcev stvarstva.

Zaradi tega vidika smo vsi enaki (seveda ne mislim, da vsi enako mislimo, čutimo, delujemo itd.) in zaradi tega bi morala biti naša dolžnost, da do drugih ljudi in živali vedno ravnamo z ljubeznijo, spoštovanjem in spoštovanje. Ni pomembno, kakšno barvo kože ima človek, kakšnega izvora ima, kakšne spolne preference, želje in sanje ima, pomembno je, da je vsak človek ljubljen in spoštovan v svoji individualnosti. S tem v mislih ostanite zdravi, srečni in živite svoje življenje v svetlobi in harmoniji.