Izraz dvojnost se v zadnjem času vedno znova uporablja pri najrazličnejših ljudeh. Mnogim pa še vedno ni jasno, kaj pravzaprav pomeni izraz dvojnost, za kaj gre in v kolikšni meri kroji naše vsakdanje življenje. Beseda dvojnost izhaja iz latinščine (dualis) in dobesedno pomeni dvojnost ali vsebnost dveh. V osnovi dualnost pomeni svet, ki je razdeljen na 2 pola, duale. Vroče - hladno, moški - ženska, ljubezen - sovraštvo, moški - ženska, duša - ego, dobro - slabo itd. A na koncu ni čisto tako preprosto. Dvojnost je veliko več in v tem članku se bom podrobneje posvetil temu.
Nastanek dualitarnega sveta
Dualitarne države obstajajo že od začetka našega obstoja. Človeštvo je vedno delovalo iz dualističnih vzorcev in dogajanje, dogodke, ljudi in misli delilo na pozitivna ali negativna stanja. To igro dvojnosti vzdržuje več dejavnikov. Po eni strani Dvojnost izhaja iz naše zavesti. Celotno človekovo življenje, vse, kar si človek lahko zamisli, vsako storjeno dejanje in vse, kar se bo zgodilo, je na koncu le posledica lastne zavesti in misli, ki izhajajo iz nje. S prijateljem se srečate samo zato, ker ste najprej pomislili na ta scenarij. Predstavljali ste si, da bi srečali to osebo, nato pa ste to misel uresničili tako, da ste storili dejanje. Vse izvira iz misli. Celotno človekovo življenje je zgolj produkt lastne domišljije, miselna projekcija lastne zavesti. Zavest je v bistvu brezprostorsko brezčasna in brez polarnosti, zato se zavest širi vsako sekundo in se nenehno širi z novimi izkušnjami, ki jih lahko prikličemo v obliki naših misli. Dvojnost v tem kontekstu izhaja iz naše zavesti, ko uporabljamo lastno domišljijo, da delimo stvari na dobre in slabe, pozitivne ali negativne. Toda zavest sama po sebi ni dualistično stanje. Zavest ni ne moška ne ženska, ne more se starati in je le orodje, s katerim izkušamo življenje. Kljub temu vsak dan doživljamo dualistični svet, vrednotimo dogodke in jih razvrščamo med dobre ali slabe. Razlogov za to je več. Ljudje smo v nenehnem boju med dušo in egoističnim umom. Duša je odgovorna za ustvarjanje pozitivnih misli in dejanj, ego pa ustvarja negativna, energijsko gosta stanja. Naša duša se torej deli na pozitivna stanja, ego pa na negativna stanja. Lastno zavest, lasten tok misli vedno usmerja eden od teh polov. Ali uporabite svojo zavest, da ustvarite pozitivno realnost (dušo), ali pa ustvarite negativno, energijsko gosto realnost (ego).
Konec dualitarnih držav
Ta sprememba, ki je v tem kontekstu pogosto videna tudi kot notranji boj, na koncu vodi do tega, da ljudi vedno znova delimo na negativne ali pozitivne dogodke. Ego je le tisti del človeka, ki nas vodi v ustvarjanje negativne realnosti. Vsa negativna čustva, naj bodo bolečina, žalost, strah, jeza, sovraštvo in podobno, izvirajo iz tega uma. V trenutni Vodnarjevi dobi pa ljudje spet začenjajo raztapljati svoje egoistične misli, da bi lahko ustvarili izključno pozitivno realnost. Ta okoliščina na koncu privede do tega, da na neki točki opustimo vse svoje sodbe in stvari ne ocenjujemo več, jih ne delimo več na dobre in slabe. Sčasoma človek takšno razmišljanje zavrže in spet najde svoj notranji pravi jaz, kar pomeni, da na svet gleda izključno s pozitivnimi očmi. Človek se ne deli več na dobre in slabe, pozitivne ali negativne, saj vidi v celoti samo pozitivni, višji, božanski vidik. Takrat spoznamo, da je celoten obstoj sam po sebi le prostorsko brezčasovni izraz brez polarnosti. Vsa nematerialna in materialna stanja so v bistvu samo izraz vseobsegajoče zavesti. Vsak človek ima del te zavesti in skozi to izraža svoje življenje. Seveda v tem smislu obstajajo na primer moški in ženski izrazi, pozitivni in negativni deli, a ker vse izvira iz stanja brez polarnosti, osnovna osnova vsega življenja nima dvojnosti.
2 različna pola, ki sta eno v celoti!
Poglejte ženske in moške, ne glede na to, kako različni so, na koncu so le produkt strukture, ki v svojem jedru nima dvojnosti, izraz popolnoma nevtralne zavesti. Dve nasprotji, ki skupaj tvorita celoto. Je kot kovanec, obe strani sta različni, vendar obe strani tvorita celoto, en kovanec. To znanje je pomembno tudi zato, da bi lahko prebili lasten reinkarnacijski cikel oziroma se temu cilju približali. Na neki točki odložiš vse samonastavljene blokade in programiranje, se postaviš v položaj nemega opazovalca in vidiš le božansko iskro v celotnem obstoju, v vsakem srečanju in v vsakem človeku.
V tem smislu ne ocenjuješ več, odložiš vse sodbe in vidiš svet takšen, kot je, kot izraz velikanske zavesti, ki se skozi inkarnacijo individualizira, doživlja, da bi lahko ponovno obvladala dvojnost življenja. S tem v mislih ostanite zdravi, srečni in živite v harmoniji.
A dvojnost ni slaba stvar, kajne, če dve strani razumemo kot eno? In verjamem, da ima v njej tudi ego svoje mesto, tako kot ima vse na svetu svoje mesto. Če se želim predati boju, potem se moram nehati boriti. Zato se tudi nehajte boriti proti svojemu egu in ga vključite v svoje celotno bitje tako kot željo, da bi bilo drugim dobro. Brez sposobnosti razlikovanja ne morem dati ljudem ničesar, eni potrebujejo kot drugi. To je moje prepričanje, druga prepričanja so dovoljena, ampak to se meni osebno zdi najbolj pomirjujoče. Ne po boju.