Vse obstoječe je med seboj povezano na nematerialni/duševni/duhovni ravni, vedno je bilo in vedno bo. Tudi naš lastni duh, ki je le podoba/del/vidik velikega duha (naša podlaga je v bistvu vseprežemajoči duh, vseprežemajoča zavest, ki daje obliko + življenje vsem obstoječim stanjem) je odgovoren v tem pogledu, da smo povezani z vsem obstojem. Zaradi tega naše misli vplivajo oz Upoštevajte tudi kolektivno stanje zavesti. Tako se vse, kar vsak dan mislimo in čutimo, steka v kolektivno stanje zavesti in ga spreminja.
Vse je povezano na duhovni ravni
Iz tega razloga lahko tudi samo z mislimi dosežemo velike stvari. Več ko ima ljudje v tem kontekstu tudi podobne misli, usmerjajo svoj fokus in energijo na iste/podobne teme, bolj se to znanje manifestira v kolektivnem stanju zavesti. Navsezadnje to pomeni tudi, da bi drugi ljudje avtomatsko prišli v stik s tem znanjem, oziroma s pripadajočo vsebino, ireverzibilnim pojavom. Posledično nihče ne bi smel misliti, da je njegovo življenje na primer nesmiselno ali da ne more imeti večjega vpliva na ta planet. Velja celo nasprotno. Ljudje bi lahko postali tako močni (seveda v pozitivnem smislu), lahko bi ustvarili toliko pozitivnih stvari in predvsem bi lahko samo s pomočjo svojih misli tako pozitivno spremenili kolektivno stanje zavesti, da na splošno bistveno več miru + harmonije bi se manifestiralo na našem planetu. Vse to je povezano samo z našo lastno povezanostjo, z našo duhovno povezanostjo z vsem, kar obstaja. Seveda pa moram na tem mestu tudi omeniti, da lahko ljudje doživimo stanje ločenosti.
Na podlagi lastnih miselnih sposobnosti lahko sami izbiramo, katere misli/prepričanja bomo legitimirali v lastnem umu in katera ne..!!
Vsak človek lahko tak občutek legitimira v svojem umu ali pa je preprosto prepričan, da nismo povezani z vsem, da nimamo posebnega vpliva na kolektivno stanje zavesti ali da nismo podoba Boga (v bistvu z Bogom). tistega zgoraj omenjenega Velikega Duha, ki tudi daje obliko celotnemu obstoju, kar mimogrede vodi tudi do dejstva, da je vse obstoječe izraz Boga/Duha). Občutek ločenosti torej obstaja le v naši mentalni domišljiji in se običajno izraža v obliki samopostavljenih blokad, izolacijskih prepričanj in drugih meja, ki jih sami ustvarimo.
Usmeritev lastnega uma določa naše življenje. Iz tega razloga samoustvarjena prepričanja, prepričanja in ideje o življenju močno vplivajo na našo lastno realnost in so odgovorni za nadaljnji potek našega lastnega življenja..!
Ločevanja pa v bistvu ni, čeprav se pogosto počutimo tako in imamo včasih občutek, da smo ločeni od vsega. No, potem bi se navsezadnje morali spet zavedati tudi lastnih mentalnih sposobnosti + vrniti k prepričanju, da smo povezani z vsem, kar obstaja in lahko precej vplivamo na svet, tudi na vesolje. Seveda ni treba, da pridemo do tega prepričanja ali ga legitimiramo v lastni glavi, ampak nam to znanje preprosto pokaže naš ustvarjalni potencial in poskrbi, da ljudje ponovno pridobimo veliko močnejšo povezavo z naravo in samim vesoljem. V tem smislu ostanite zdravi, srečni in živite v harmoniji.
